Zgradba pnevmatike
Pnevmatike so zaradi težavne naloge, ki jo opravljajo eden izmed najbolj obremenjenih elementov vozila.
Sama pnevmatika je zaradi potrebe po obstojnosti skozi daljše obdobje sestavljena iz več plasti (guma, žičnati pasovi, zaščitna plast, guma s tekalno površino). Prav tako pa je sama sestava gume izredno specifična glede na tip in zahteve za katere je pnevmatika narejena.
Tipi pnevmatik
V osnovi poznamo troje izvedenk za osebna vozila in sicer: letne, zimske (M+S) ter celoletne pnevmatike. Glavna razlika med letnimi in zimskimi je v sestavi gume in obliki profila. Sama guma na zimskih pnevmatikah vsebuje več kavčuka, nekatere boljše pa tudi dodatek silice, ki pnevmatiki zagotavlja mehkejšo strukturo, tudi ko so temperature nižje od 10 °C.
Kot drugo pa se izrazito razlikuje tudi profil, ki je pri zimskih pnevmatikah globji zaradi lažjega odvajanja vode, plundre in snega prav tako pa je profil izdelan z mnogo lamelami, ki skrbijo za večjo površino pnevmatike v stiku s tlemi in s tem boljši oprijem.
Celoletne pnevmatike pa so zmes obojega, saj so namenjene tako letni kot zimski vožnji.
Po samih karakteristikah ne dosegajo najboljše kvalitete ne enih ne na drugih, so pa ugodnejša izbira za voznike, ki ne delajo veliko kilometrov ter od pnevmatik ne zahtevajo visokih zmogljivosti.
Na boku vsake pnevmatike so napisane zgornje oznake, sama razporeditev pa ni identična predstavitvenemu primeru.
Netehnične oznake
1. Znamka in oznaka proizvajalca pnevmatike.
2. Tip oziroma komercialno ime pnevmatike.
Izbira pnevmatik
Pri izbiri pnevmatik v praksi velja, dražja kot je pnevmatika boljša je, vendar pa to ne pomeni, da za ugoden denar ne moremo dobiti dobre pnevmatike.
Pred nakupom je priporočljivo pregledati najnovejše teste pnevmatik, ki jih opravljajo ustrezne institucije vsaj 2x letno (ADAC, AMZS…), in se nato na podlagi teh ocen odločiti za sam model in tip pnevmatike.
Pri samem izboru pa moramo nujno upoštevati tudi tehnične značilnosti pnevmatike, torej dimenzije, ki po homologaciji ustrezajo danemu vozilu ter hitrostni in nosilnostni indeks. Med samim nakupom priporočamo, da pnevmatike tudi vizualno pregledate in prekontrolirate datum izdelave.
Življenska doba pnevmatik
Glavni oziroma najpomembnejši gradbeni element pnevmatike je guma, ki pa se pod vremenskimi in drugimi vplivi stara ter izgublja svoje prvotne lastnosti, predvsem kritična je otrdelost, zaradi katere se zmanjšuje oprijem cestišča.
Zato je na podlagi izkušenj življenjska doba pnevmatike 5-7 let od datuma izdelave, saj se guma stara tudi, ko le-ta ni v uporabi, če je pravilno skladiščena sicer počasneje.
Vzdrževanje pnevmatik
Med uporabo pnevmatik je zelo pomembno, da so le-te tudi ustrezno vzdrževane, saj le tako dosežemo optimalno delovanje profila pnevmatike.
Redno kontroliranje tlaka v pnevmatiki je ključno saj lahko zaradi prenizkega tlaka v pnevmatiki pride do izrazite obrabe robu profila. Poveča se tudi poraba goriva, predvsem pa je prenizek tlak nevaren za samo vožnjo.
Zaradi previsokega tlaka pa prav tako prihaja do obrabe profila, vendar tokrat na sredini profila. Prav tako je zmanjšana stična ploskev med voziščem in pnevmatiko. Lahko pa se zgodi, da pride do poškodb same pnevmatike.
Ustrezno shranjevanje pnevmatik
Pri uporabi dveh kompletov pnevmatik (letne + zimske), je ključnega pomena za trajanje pnevmatike pravilno skladiščenje . Kot idealno se smatra suho skladišče s stalno temperaturo 10- 20°C.
V kolikor so pnevmatike hranjene na platiščih naj le-te ležijo ena na drugi ali pa visijo na nosilcih. Nikakor pa ni priporočljivo da pnevmatike stojijo v pokončnem položaju.
V kolikor pa so pnevmatike hranjene brez platišč pa je edini priporočljiv način hrambe v ležečem položaju.
